Erotske zgodbe

Dating > Erotske zgodbe

Click here: ※ Erotske zgodbe ※ ♥ Erotske zgodbe

Vse bi bilo še v redu in bi teklo dovolj gladko, če ga ne bi iz delovnega ritma metalo neprestano srečevanje lepih deklet. Pride mi, zaprem pornič in se grem na wc uredit. Izašli smo iz auta i protegnuli se. Nato pa se odpravim k Perotu na kosilo.

Proste ure sta preživljala na igrišču. Obljubil mi je, da si bo vzel več časa zame, da se zaveda, da sem bila v zadnjem obdobju prepuščena sama sebi. Prijateljici zaupam kaj sem včeraj vse doživela. » «Štikle… Trebaju mi jedne crne na 10cm pete. »Si v redu … je zašepetala Simona. He, he…» Žmirio je oslonjen na drvo uživajuæi u pljugi koju mu je pružala vlastita majka.

Sagnula sam se i bacila je što sam dalje mogla, da nije u kadru. Ti piškotki se smejo nastaviti brez privolitve obiskovalca.

Iskanje - Četudi je bilo sestri všeč, to še vedno ne opraviči samega dejanja. Jaz pa ležim na sedežni, utrujena in izmozgana od dobrega fuka.

Petek je bil kmalu tu. Janez je v dnevih pred srečanjem, na dekletovo željo, poslal še nekaj svojih slik na katerih je menda izgledal bolje. Navsezadnje, sta si mislila, če je poslal eno, je popolnoma vseeno, če pošlje še tri. Tudi Marko je v odgovor poslal dodatne slike. Kaja se je nervozno sprehajala po stanovanju in razmišljala kaj obleči. Vse dni pred srečanjem je bila živčna. Včasih se je že težko zadrževala, ko jo je popadla jeza na Janeza, ki ju je spravil v tak položaj. Janez je drvel po hodnikih in predavalnicah. Misli so mu bliskovito preskakovale iz problema na problem. Kot novi asistent na fakulteti se je zares želel izkazati. Posledično je opravljal več nalog naenkrat in obremenjeval možgane do maksimalne zmogljivosti. Vse bi bilo še v redu in bi teklo dovolj gladko, če ga ne bi iz delovnega ritma metalo neprestano srečevanje lepih deklet. Vse so bile mlade in vse so bile lepe. Občutek je imel, da so vsepovsod. Fakulteta je bila videti kot natlačena z njimi. Vedno so hodile po istih hodnikih kot on. Človek bi si mislil, da jih je na faks vpisanih precej več kot fantov. Pa temu ni bilo tako. To je sedaj že zatrdno vedel, ker je preveril podatke pri dekanovi tajnici, ki mu je — tudi ona v kratkem krilcu, o bog bodi usmiljen, kazala statistiko vpisa po spolih za nekaj let nazaj. Študentje ga pri delu nikakor niso motili. Njim ga nikoli ni uspelo potisniti iz dnevne rutine in razmišljanja. Hvala bogu, se je s kratko molitvico na tihem zahvalil stvarniku, da ga ni ustvaril kot BIseksualca. Toda po vsakem srečanju lepega dekleta — roko na srce, grdih na faksu sploh ni bilo — je potreboval minuto ali dve, da se je lahko vrnil v poprejšnji tok dogajanja oziroma delovanja. Skoraj kot kopica nepotrebnih ponovnih zagonov, ob instalaciji operacijskega sistema na nov računalnik. Danes se je začelo v mojem življenju novo poglavje. Dodelili so mi lastno pisarno, ki si jo delim le z nekim R. Ne poznam ga še, a upam, da se bova dobro ujela. Okoli desetih, ravno sredi branja zelo zanimivega osnutka romantične drame, se odprejo vrata; v pisarno vstopi mlad moški mojih let. Že na prvi pogled se vidi, da veliko telovadi, saj so skozi srajco vidni obrisi lepo oblikovanih mišic. Ob pogledu name se mu na obrazu nariše nasmeh in s hitrimi koraki se mi približa. Ti si najbrž moja nova soseda, gospodična Winston. « Vrnem mu nasmeh ter ponudim roko. Začudeno je obstala pred avtom. Za brisalcem je bil zataknjen prepognjen list. Prebrala je samo eno besedo »prasica« Pogledala je okoli sebe, nikjer nikogar. Ok, nekdo se je pač zmotil. Zmečkala je list in ga odvrgla na sedež. Gneča na cesti, kot vedno. Ob takih trenutkih je skoraj obžalovala, da se je preselila v veliko mesto. Včasih je pogrešala mir domače vasice, ampak tukaj je bila njena služba, tudi prijatelji iz šolskih dni. Večina je ostala v mestu, nekaj jih ima že družino. Tudi sama si je želela otrok. Kadar je pogovor nanesel na njih, se je mož izmikal, kadar so ju o tem povprašali drugi, se je vedno izgovarjal, da je še čas, ali vse skupaj obrnil na šalo. « Proseče ga je pogledala. »Ja,« se je zasmejal, »Ene deset let nazaj. « Najraje bi ga mahnila s torbo po glavi. Njegov še vedno opojen nasmeh. »Nič ne bo, žal sem zelo zaseden. Sem pa bral članke, dobra si. « Odšel je na stadion. Gledala je za njim in požrla jezo. Stresla se je od mraza ali jeze. Spoznala sta se v srednji šoli, v njenem zadnjem letniku. Proste ure sta preživljala na igrišču. On, prebežnik iz Bosne, ona iz vasi vržena v veliko mesto. Učili so me, naj nikoli ne rečem nikoli, se ne vdam ter ne glede na vse sledim svojim sanjam. Cilj naj bi opravičeval sredstva. Govorili so kot, da je to nekaj najlažjega in preprostega, nihče pa ni niti za trenutek omenil oseb, ki jih bom na poti do tja primorana pustiti za sabo, bolečine, ko se zaveš, da jih ni več ob tebi in nelagodja, ko greš na ulici brez besed mimo osebe, ki ti je nekoč pomenila vse. Prebrala je: pridi pome pri spomeniku je ugasnila mašina. Številke ni imela v imeniku. Najbrž ga je poslala Anja. Ona je imela starega forda, ki je imel več muh kot aprilsko vreme. Ura je bila skoraj polnoč. Zlezla je iz postelje. Potegnila je nase kratke hlače in majico z napisom neke rockovske skupine in odpeljala proti spomeniku. Tam je zraven rumenega fiča napol stal napol slonel na avtu moški. Petek popoldne in namenjena sem domov k fantu saj imava v namenu pozno romantično kosilo. V službi je bilo kar naporno a ker sva zmenjena se zberem in na hitro malo pospravim in pričnem kuhati. Za kosilo bo riž z govejimi zrezki v paradižnikovi omaki z ananasom, sladica pa bo postrežena v spalnih prostorih in sicer jagode z ledom. Cel meni temelji na afrodizjaku da bi malo popeljala vezo iz tistega vsakdana. Ideja, zasnova in izvedba: 2007 - 2015 by Pacek :: Vse zgodbe so last avtorjev in njihovo ekskluzivno nahajališče je portal Zgodbice. Kopiranje je prepovedano in ravnotako objavljanje v ostalih elektronskih in tiskanih medijih. Zgodbe prebirate na lastno odgovornost! V kolikor Vas na portalu kaj moti ga prosim nemudoma zapustite in se nanj ne vračate več.